Rulează videoul

2 August 2024

The Rt Hon Lord Pickles PC

Śerutno e Maśkarthemutne Aleancaqo vaś o seripe e holokaustesqo, Unisarde Thagaripnasqo Śerutnipe

Seravutno àkti k-o Evroputno Dives e Seripnasqo vaś o Genocìdi e Sintenqo aj Rromenqo p-o 2to Avgust 2024 k-o purano nazìsto kàmpi e koncentraciaqo aj eksterminaciaqo Auschwitz-Birkenau

Kamle praʒivda!len, ekselèncie, amala!len,  

Akate, tordǒvas k-o epicèntro e bengipnasqo, serindoj e mudarden aj e xasarden. Serindoj vi kodolen save xale dukh aj praʒivde i fabrìka e mudaripnasqi k-o Auschwitz-Birkenau aj k-o aver kàmpǎ meripnasqe so inkeren sas o nazìstǎ aj lenqe kolaboratòrǎ.  

O Holokaust aj o genocìdo e rromenqo si dokumentime śukar. Si pherdo fotografìe save phabile and-i retìna, aj mukhle imàźe save naśti te khoslǒn aj naśti te bistardǒn. 

Vaś manqe, akava vaxt ʒungalo sar nijekh aver, si simbolizuime duje fotografiença save aćhon tuqe and-i godi, sol duj ćhavorrença. Simbòli xasaripnasqo aj terne ʒivipnasqe kaj sas ćhindo anglal o vaxt aj na aresla i vòrba dini. 

I angluni i fotografìa jekhe efta berśenqe Tsvi-Nussbaum-esqi, darando aj xasardo, pe vastença vazdime p-o śero, aj sa trujal lesθe germanikane xelade phare śastrinença, k-o agor e uśtipnasqo and-o gèto e Varśavaqo - jekh viktìma trujisardi kotar o tirànǎ.

I dùjto, “I Tiknorri dikleça” si jekh enia berśenqi ćhajorri rromani tar i Holàndia, savi dikhel avri kotar jekh vagòni cirdesqo. Vi akale suresθe si amen jekh anav: i Anna Maria ‘Settela’ Steinbach. I traś aj o bipatǎpe ande laqe jakha ka aćhol mança savaxt.   

Avdives, amen seras manuśen sar i Krystyna Gil—savǎ but tumenθar pinʒarden personal —aj thana sar i Szczurowa.   

I Szczurowa sas than kaj beśen sas Polskaqe rromane famìlie śeliberśença.

No p-o 3to Źulaj 1943, jekh ekìpa e germanikane policiaqi ćhivda e lokalone gavutnen te astaren e rromen e gavesqe aj te legaren len p-o vordona and-i avlin e khangeriaqi.  

On sas mudarde aj parrunde ande jekh khetano limòri. Pal odova, o nazìstǎ aj lenqe kolaboratòrǎ phabarde o khera e rromenqe.  

Krystyna aćhili ʒivdi odolesqe kaj laqi daj laćharda te nakhavel la, bi te dikhǒl, k-o vasta laqe polakone mamǎqe.  

I daj e Krystynaqi, laqo phral deśe berśenqo, laqi phen duje berśenqi, trin bibǎ aj śtar biběnqe tikne sas mudarde. 

I Krystyna praʒivda garavindoj pe pesqe gaʒikane familiaça o vaxt so aćhilo kotar o maripe.  

O mudaripe 93 rromenqo and-i Szczurowa (CHU-RO-VA) nas jekh incidènti izoluime.

Amen nùmaj and-i Pòlska ʒanas buteder sar 180 thana kaj o rroma sas mudarde ande bare grùpe, varakana kethanes e ʒutença.  

Kadia, o Polskaqe rroma nas mudarde nùmaj and-o kàmpe e eksterminaciaqe ja te meren ande gètovja, no vi kotar o nazistikane skuàdre e mudaripnasqe.  

Si diferènce pal-o vaxt aj o than kaj dikhes.  

No jekh aćhol sofòra: khanć akale butěnθar naśti ovel sas bi e xorutne angladikhimàta mamuj o rroma. Akala angladikhimàta aćhile pal-o 1945, aj i Krystyna dias sa po ʒivipe te marel pes mamuj lenθe.  

Oj advokuinda but vaś jekh memoriàli te aćhol jekh sèmno kotar o mudaripe e Szczurowa-qo, savo sas inagurome k-o Maj 1966.

And-o 1993, jekh baro truśul kaśtuno sas thovdo paś o monumènti, kaj ʒan pànda avdives o siklǒvne e lokalone śkolaqe.  

I Krystyna sa marda pes te oven thovde o anava e viktimenqe and-i plàka e memorialesqi. Pal odova, and-o 2014, akala anava – maśkar save o anava laqe diaqo, laqe phralenqe aj pheněnqe, laqe biběnqe aj lenqere tiknenqe – sas thovde.  

Sa o berśa 90 oj sas aktìvo and-i asociàcia e Rromenqi and-i Pòlska.  

Aj and-o berś 2000 vazdia i angluni organizàcia vaś rromane ʒuvlǎ and-i Pòlska.  

Oj kerda buti bi aćhavdi te sikavel e ternen pala laqi ekseriènca e ʒivipnasqi aj pala sa so xasarda sas. Kaj te ʒanavel len so śaj ovel kana o anticiganìzmo si mukhlo te ovel, kana i història si mukhli rigaθe.  

Amen sam akate sosqe amen na kamas te mukhas rigaθe i història. Amen sam akate vaś o manuśa sar i Krystyna. Amen sam akate te legaras dureder laqi buti.  

And-o 2020, o Thema sodasne e Internacionalone Aleancaqe vaś o seripe e holokaustesqo, i IHRA, kerde colax vaś lenqi politikani angaźàcia te seren akaja història, te den patǐv e viktimen aj e praʒivden.  

Vibal berś, amen adoptisardam i butǎqi definìcia e anticiganizmesqi/diskriminaciaqi mamuj o rroma, savi si jekh śird katar śaj te vazdas o ʒanipe aj te keras àkcie.

And-o 2018, o raipen e Ćexosqo phanda i industriàlo fìrma e balenqi and-o Lety p-o than e purane koncentraciaqe kampesqo vaś o rroma. And-o Mars akava berś, som sas and-i ceremònia savi putarda o Memoriàlo k-o Lety.   

O seripe viʒavda opral o mukhlipe aj jekh raipe lias xulajipe p-i lesqi dutǐ anglal i història.   

Angleder akava berś sas dini drom i Enciklopèdia online pal-o nazìsto genocìdo e sintenqo aj rromenqo and-i Evròpa.  

Akava si o angluno globàlo kidipe e ʒanipnasqo so ekzistonel pal-i persekùcia aj o mudaripe e sintenqo aj rromenqo tal o nacional socialìzmo.. 

Aj sar śunden eratǐ, i IHRA akana agòrdel jekh sèria rekomandacienqi te del dumo e rajen save keren o politìke sar te ćhiven akaja història and-o kurikùle.   

Akava ka ovel khetane avere materialeça so kerda o Sombeś e Evropaqo aj ka del vast e siklǎrnen te siklǎren pal-i buxleder història e rromenqi and-i Evròpa.   

Akala sèmne si o rezultàto e butǎqo so kerde o aktivìstǎ ta o praʒivde sar i Krystyna, savi, pe bibaxt, geli tar amenθar k-o 2021.   

O mesàźo e Krystynaqo karing o terne sas sìmplo. Aj aćhol sar jekh serno amenqe savorrenqe:   

“Den patǐv jekh’avres, kamen jekh’avres. Ma thoven xoli jekh p-o aver sosqe na anel khanć laćho, sadaj bilaćhipe” 

Amen seras, sosqe o mukhlipe akala historiaqo p-e rig khelel and-i diskriminàcia mamuj o rroma avdives.  

Amen seras, te sarbarrǎras kaj o raimàta aj o dostimàta den pen godi putardes aj ćaće ileça p-o amaro nakhlipe. O demokratìko molǎ śaj te vazdinǒn nùmaj p-o ćaćipe aj o ćaćipe naj te dukhavel amen nikàna. 

 I Krystyna aj aver praʒivde aj aktivìstǎ putarde o than e butǎqo. 

Akana si p-e amenθe te ćhivas ande amare institùcie i edukàcia, o seripe, aj o rodipe akala historiaqo.  

 Si p-e amenθe te seras o ćaćipe.  

 
 

Statements 2024

Romani Rose

Centràlo Sombeś e germanikane Sintenqo aj Rromenqo

Piotr Cywinski

Direktòri e Themesqe Muzeosqo aj e Memioralone Thanesqo Auschwitz-Birkenau

Webkùjbo kerdo kotar

Webkùjbo dino dumo kotar

Under the patronage of the European Parliament

Co-funded by the European Union and Co-funded and implemented by the Council of Europe

Partnèrǎ